Sol je slana in daje jedem okus, ne da bi to posebej hotela. Luč je svetla in sveti okrog sebe, ne da bi se za to nalašč odločila. Podobno je tudi z lepim zgledom. Kdor je dober, nehote izboljšuje tudi druge in jih vabi k posnemanju. Bilo bi celo narobe, če bi kdo hotel postati boljši samo zato, da bi bil veljal za vzor drugim. Do tega pride nekako za povrh. Tako kot starši najbolj vzgajajo otroke ravno takrat, ko tega zavestno sploh ne počnejo. Doma verjetno nimate posebne vzgojne ure, ko bi obravnavali pravila lepega vedenja. Pač pa se to uredi spotoma – takrat, ko se pokaže priložnost ali potreba. Tako smo tudi kristjani sol in luč vedno in povsod, ne ta bi to naravnost nameravali. Če bi to počeli, bi nas lahko zavedlo v pretvarjanje – biti zgleden zato, da bi drugi to opazili in nam sledili.
