Izurimo se torej v upanju, saj vemo in čutimo, da je Bog z nami! … Velike evangeljske vrednote ne izginejo. Zato kot don Boskova salezijanska družina nadaljujmo z dajanjem evangeljskih odgovorov za vse naše življenje, za življenje človeštva. … Ob dnevu, ko se bo vse končalo, bo lepo spoznati, da ni bilo nič izgubljenega, noben nasmeh, solza, napor, molitev. Ko bo Bog izrekel zadnjo besedo blagoslova »Glej, vse delam novo«, tedaj bomo jokali. Da, jokali od veselja, ker smo zaupali, ker smo v težavah in naporih vanj polagali svoje upanje.