Don Boskov center Celje

VELIKA NOČ – GOSPODOVO VSTAJENJE

Dopolnjeno je. Preboj je dosežen. V zidu se odpira velika luknja. Življenje, ki se je zdelo, da je prišlo do svoje meje, pa vendar ni končano. Upanje, ki je izgledalo kot da bi bilo zazidano, dobiva nov prostor.”

Najprej je ta velikonočna pripoved zgodba, ki jo mnogi narobe razumejo in sploh ne razumejo. Marija, ki verjame, da so Jezusovo telo ukradli. Misli, da je Jezus vrtnar. Peter in Janez, ki hitita k grobu zaradi Marijinih besed, najdeta izredno natančno opisan prazen grob in se nato vrneta domov. Čeprav v besedilu piše, da je Janez veroval, je nato rečeno, da so se učenci zvečer tistega dne zaradi strahu zaklenili. Ni čudežnega spoznanja, ni veselja, ni navdušenja – hladen, realističen opis, da učenci ne razumejo, ker je mrtvo preprosto mrtvo in ne pozna življenja. V tem so učenci podobni kristjanom, ki danes ne verjamejo v vstajenje, ne morejo ali nočejo verjeti – če verjamemo anketam, jih ni tako malo. Ti ljudje o Bogu razmišljajo človeško, ali pa premalo razmišljajo. Bog ima več možnosti, kot si lahko predstavljamo. Vstajenje je tisto več v življenju. Tisto, kar premaga smrt. Tega ne spoznam z očmi, tudi moj razum zadene ob svoje človeške meje. Bog pa nam obljublja vstajenje. Ta obljuba je temelj, na katerem lahko gradim svoje življenje.

You might also like