Da bi pokazal Jezusovo mišljenje, Pavel v svoje pismo vključi slavno Kristusovo himno. Prevzame pesem, ki jo je občestvo pelo v svojem bogoslužju. V čudovitih podobah je v njej opisana Jezusova pot: Jezus je in ostane Bog. Toda svoje enakosti z Bogom se ni ljubosumno oklepal. Sam sebe je izpraznil. Odložil je svojo Božjo podobo in sprejel podobo sužnja. To je vrhunec ponižnosti, h kateri je Pavel pozval Filipljane.
Sestopil je namreč v prah smrti, celo v sramotno smrt na križu. Vstopil je v to zemeljsko življenje z vsemi težavami in omejitvami ter v svojem učlovečenju izpraznil sam sebe. Sprejel se je v svoji vključenosti v zgodovino z njenimi slučajnostmi in v življenje, ki se konča s smrtjo. Pri tem ni hotel nobene izjeme.
