V tem evangeliju mnoge stvari niso povedane. Matej ni izgovoril niti ene same besede. Ostalo je nejasno: pri njem in njegovih gostih, cestninarjih in grešnikih ali so spremili mišljenje in ali je prišlo do spreobrnjenja. To je veljalo tudi za farizeje. Marsikaj lahko pojasnimo iz nadaljnjega poteka: Matej postane Jezusov učenec in farizeji ostanejo nasprotniki. Vse ostane odprto. Hvale vredno je obnašanje. To pogrešam pri sebi in mislim, da to pogrešamo tudi v Cerkvi: spontanost. Matej ne prosi, da bi imel čas za premislek. Ne premišlja o argumenti za in proti. Matej je uveljavljen človek. Veliko tvega. Jezus in njegovi učenci se ne bojijo priti v stik z ljudmi. Odprti so za ljudi, ki jih srečujejo. In vsaj Jezus vidi v njih potencial. Jezus je bil nasploh mojster v tem, da je odkrival in prebujal v ljudeh potenciale. Poklical je k sebi Mateja. In spremenil je svoje življenje. V Petrovi omahljivosti je odkril skalo, na kateri bo gradil svojo Cerkev. Odpustil je grešnici in ji odprl nove horizonte. Jezus vidi veliko potencialov tudi v TEBI in MENI.
