Posebno nepozaben je trenutek, ko usmiljeni oče objame „izgubljenega sina“. Ta prizor je pravzaprav ikona Boga, kakor jo je razodel Kristus. Božje roke so dobre roke: široko odprte in polne pričakovanja. Hkrati so Božje roke močne: z močjo lahko nosijo in tolažijo. To so očetovske in materinske roke. Tako ima usmiljeni oče tako očetovske kot materinske poteze, pri čemer obe hkrati presega.
Papež Janez Pavel II.
