Janez je predhodnik. Naredi to, kar je zdaj odločilno, in vendar ve, da ni on tisti odločilni, on ni tisti “glavni”, temveč da ta šele prihaja. Da bi ga prepoznali in sprejeli, Janez prebuja ljudi. Podobno je tudi s poslanstvom Cerkve: ne gre za njo, vendar bi brez nje manjkalo nekaj bistvenega – pokazati s prstom na Jezusa, opozoriti na tistega, ki nas je odrešil in osvobodil, oznaniti neuničljivo veselje v občestvu z njim.
