Pred 400 leti je nizozemski slikar Rubens upodobil dramatičnost dogajanja ob Genezareškem jezeru. Za učence je bila to prava preizkušnja: kljub vsemu razumu še enkrat vržejo mreže – in ujamejo toliko rib, da se jim ne trgajo le mreže, ampak skoraj »strga«.
To so trenutki, ko človek pade na kolena in vzklikne: „Moj Gospod, moj Bog!“ Trenutki, ki te popolnoma prevzamejo. Bog naredi nekaj, kar se je zdelo nemogoče. Ljudje poznamo takšne trenutke: ko nas prevzame ljubezen, ko nas osupne stvarstvo, ko nas preplavi sreča, ki je – če dobro pogledamo – čista milost. Takrat poklekne srce. In preostane nam samo eno, da rečemo: „hvala“.
