Cerkev je bolj kot sploh kdaj gradbišče. Zato je to skrajni čas za Svetega Duha. Tako kot učenci smo danes pogosto tudi mi vznemirjena mala čreda, ki se boječe skriva pred svetom. K učencem tedaj ni prišel kot slavni zmagovalec z bliskom in gromom, ampak kot ranjeni, ki jih je navdihnil. Bog ima rad, kar je ranjeno, nedokončano, krhko, zato ima rad svojo Cerkev, je ne pusti na cedilu, vdihne ji novega Duha.
