Desna (prava) roka ni nujno, da pripada kristjanu; to je lahko roka ateista, budistke, muslimana. Cerkev ni vedno imela veličine in širine srca, da bi to roko sprejela. Včasih je bila potreba premočna, da bi usmerjala in nadzorovala delovanje Božjega duha. Jezus te potrebe ni imel. Kjer koli človek, tako kot on, lajša bolečino in nudi tolažbo, tam Jezus pozabi na vprašanje prave vere in pripadnosti “edini pravi Cerkvi”. Tam vidi samo “dobro delo”, ki si zasluži, da ga nikoli ne pozabimo.
