Salezijanski mladinski center stoji na animatorjih

Salezijanski mladinski center stoji na animatorjih

Animatorji v naši ustanovi so razdeljeni na tri skupine: pripravniki, animatorji in mentorji. Za vse skupine organiziramo redna mesečna srečanja, ki vsebujejo načrtovanje in evalvacijo izvedbe zadanih programov. Animatorji delujejo v naši ustanovi na več področjih: prostočasnih dejavnosti, pomoči pri učenju, rekreativnega športa, organiziranih počitniških programov, dejavnosti organiziranih skupin, ustvarjalnih delavnic, glasbenih in gledaliških skupin, prireditev… Za vsakega od programov se odločajo animatorji sami glede na njihovo zanimanje in usposobljenost. Pomembno je, da se mora vsak animator tudi za svoje interesno področje izobraževati in pridobivati neformalna znanja, ki mu pomagajo pri izvajanju naših programov. Za usposabljanje animatorjev organiziramo dve vrsti izobraževanj: strokovno (za izvajanje praktičnih dejavnosti) in osebnostno (poglabljanje animatorskih značilnosti in drž).

Na katere momente dajemo v naši ustanovi še posebno pozornost, ko govorimo o animatorjih.  Prvi pristop je osebnostno spremljanje s strani vodstva in mentorjev Salezijanskega mladinskega centra. Ob prvih pogovorih in spoznavanju kandidata in predstavitvi programov zastavimo tudi program osebnostne rasti animatorja: pomembno je, da naredimo načrt za rast osebne identitete, za napredovanje pri socialnih veščinah kot so komunikacija, nastop, vodenje… za solidarnost ali čut za bližnjega, da gradimo na odgovornosti in tudi na duhovni dimenziji.

Velik pomen dajemo tudi skupini animatorjev, posameznik gotovo raste najbolj v skupini: mladostnik mladostniku zgled in spodbuda. Zato so dobrodošle nenehne spodbude: biti s srcem pri stvari. Povezujemo se tudi z drugimi animatorji sorodnih ustanov in tudi čezmejno povezovanje (predvsem s Črno goro, Hrvaško, Italijo). Za vzdušje med animatorji poskrbimo tudi z občasnimi druženji ob glasbi, igri, pizzi, izletu itd.

Način našega dela se navdihuje pri Janezu Bosku (1815-1888), ki je živel v 19. stoletju v času industrijske revolucije in lani smo  praznovali 200 letnico njegovega rojstva. Deloval je v italijanskem mestu Turinu, kamor je “s trebuhom za kruhom” prihajalo veliko mladih. Za svoje trdo delo so prejemali le skromno plačilo, bivali v neživljenjskih razmerah in pogosto prenočevali pod milim nebom. Boj za preživetje jih je silil tudi v krajo, zaradi česar so se neredko znašli za zapahi. Veliko jih je zaradi težkih razmer prezgodaj umrlo. Janeza Boska je  položaj teh mladih globoko pretresel. Zato se je odločil, da jim bo podaril svoje življenje in jim pomagal po svojih najboljših močeh. V oratoriju, kot je poimenoval svojo vzgojno ustanovo, je zbiral na stotine mladih. Njegovo geslo je bilo: “Za vas živim«. Postavil je preventivni vzgojni sistem: preventiva je boljša kot kurativa; asistenca, biti z mladimi in med njimi; ne jih prepustiti ulici; ustvariti, pozitivno vzgojno ozračje (ne samo aktivno preživljanje prostega časa, temveč predvsem vzgoja za vrednote), spoštovanje, sprejemanje drug drugega, biti hvaležen, znati prositi, lepo govoriti, vzgoja za zdravo življenje (ne alkoholu, ne tobaku, ne mamilom itd…) Postavil je štiri stebre svoje vzgoje: dom= sprejetost,  družina, kjer se počutim varnega; dvorišče=mladost, igra, veselje; šola=učenje za življenje, usposabljanje; župnija= rast v veri, transcendentna raven.

S takšnimi pristopi poskušamo tudi mi danes mladim, ki se želijo vključiti v dogajanje in načrte Salezijanskega mladinskega centra v Celju ponuditi roko in jim dati priložnost, da uresničijo samega sebe v polnosti. Prepričani smo, da mlad človek, ki začuti potrebo, da z drugimi deli svoje darove, požene globoke korenine v današnjem svetu.

Metod Ogorevc, Salezijanski mladinski center Celje