Ključne kompetence

Evropski parlament in Svet evropske unije priporočata, da države članice razvijajo ponudbo ključnih kompetenc za vse kot del svojih strategij za vseživljenjsko učenje, vključno s strategijami za doseganje splošne pismenosti, in uporabijo tako imenovane ključne kompetence za vseživljenjsko učenje kot referenčno orodje. Države članice naj torej zagotovijo:

- sposobnost za odraslo življenje, ki ustvarja podlago za nadaljnje učenje in poklicno življenje;
- ustrezno ponudbo tistim mladim, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale zaradi osebnih, družbenih, kulturnih in gospodarskih okoliščin, potrebujejo posebno podporo za izpolnitev njihovega izobrazbenega potenciala;
- da bo odraslim omogočeno razvijati in posodabljati njihove ključne kompetence vse življenje ter da bo poseben poudarek na ciljnih skupinah, ki so ugotovljene kot prednostne naloge v nacionalnem, regionalnem in/ali lokalnem okviru, na primer osebe, ki morajo posodobiti svoja znanja;
- da bo na voljo ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja odraslih, vključno z učitelji in vodji usposabljanja, postopki preverjanja in vrednotenja, ukrepi za zagotovitev enakega dostopa do vseživljenjskega učenja in trga dela ter podpora učencem, ki bo priznavala različne potrebe in kompetence odraslih;
- da bo skladnost ponudbe izobraževanja za odrasle in usposabljanja za posamezne državljane dosežena prek tesnih povezav s politiko zaposlovanja in socialno politiko, kulturno politiko, politiko inovativnosti ter drugimi politikami, ki vplivajo na mlade ter prek sodelovanja s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Povzeto po: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+TA+P...

Program je projektno naravnan, znotraj pa ločimo osebne, izbirne in produkcijske projekte. Naše delo se v vsem navezuje na razvoj 8 ključnih kompetenc.

»Ključne kompetence predstavljajo prenosljiv, funkcionalen paket znanja, veščin in stališč, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev oziroma razvoj, vključenost in zaposljivost, in bi morale biti razvite do konca obveznega izobraževanja ali usposabljanja kot osnovo vseživljenjskemu učenju«.

Nihče ne zagotavlja, da bodo ključne kompetence vedno in v vseh okoliščinah omogočile uspeh, vendar pa je zelo verjetno, da pot brez njih vodi v osebni neuspeh in nedoseganje kombinacije treh ciljev - osebne izpolnitve, vključenosti in zaposljivosti.

Ključne kompetence:
Ključna kompetenca je prenosljiva in zato uporabna v mnogih situacijah; je več funkcionalna, ker jo je mogoče uporabiti za dosego različnih ciljev, za rešitev različnih vrst problemov in izvršitev različnih vrst nalog. Zagotoviti mora ustrezen odgovor zahtevam specifične situacije ali naloge in je za vsakogar eden od predpogojev za ustrezno osebno delovanje v življenju, na delu in pri kasnejšem učenju.

Seznam 8 ključnih kompetenc:

Komunikacija v maternem jeziku (sporazumevanje v maternem jeziku)
Komunikacija v maternem jeziku je sposobnost izražanja in interpretacije svojih misli, občutij in dejstev tako v ustni kot tudi v pisni obliki (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) ter medsebojno komuniciranje v jezikovno primerni obliki ter načinu v vseh življenjskih okoliščinah (vzgoja in izobraževanje, dom, delo, prosti čas).

Komunikacija v tujih jezikih (sporazumevanje v tujih jezikih)
Komunikacija v tujem jeziku si na splošno deli osnovne sposobnosti komunikacije v maternem jeziku: temelji na sposobnosti razumevanja, izražanja in interpretiranja misli, občutij in dejstev tako v ustni kot pisni obliki (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) v jezikovno primerni obliki glede na družbeno okolje (vzgoja in izobraževanje, dom, delo, prosti čas). Za veščino komuniciranja v tujem jeziku se šteje tudi posredovanje in medkulturno učenje.

Številska predstavljivost in kompetence v matematiki, naravoslovju in tehnologiji (matematična pismenost, znanost in tehnologija)
Številska predstavljivost je uporaba seštevanja in odštevanja, množenja in deljenja, odstotkov in razmerij z miselnim in pisnim preračunavanjem za reševanje problemov na avtonomen, zanesljiv in učinkovit način v množici vsakodnevnih okoliščin.
Matematična kompetentnost obsega uporabo matematičnih načinov mišljenja (logično in prostorsko mišljenje) ter predstave (formule, modeli, konstrukcije, grafi oz. diagrami), ki so univerzalno uporabni za razlago in opis stvarnosti.
Naravoslovje se nanaša na znanje in uporabljene metodologije, ki služijo za razlago naravnega sveta, medtem ko gledamo na tehnologijo kot na uporabo tega znanja za spreminjanje naravnega okolja kot odziv na zaznano človekovo hotenje in potrebe.

Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) (digitalna pismenost)
Kompetence v informacijski in komunikacijski tehnologiji vključujejo samozavestno in kritično uporabo informacijske tehnologije pri svojem delu, v prostem času in pri komunikaciji. Te sposobnosti so podprte z osnovnim znanjem uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT): uporaba računalnika za priklic, dostop, shranjevanje, ustvarjanje, predstavljanje in izmenjavo informacij, prav tako pa tudi za komuniciranje in udejstvovanje pri medmrežnem sodelovanju.

Učenje učenja
Učenje učenja je sposobnost slediti in vztrajati pri učenju. Posamezniki bi morali biti sposobni organizirati in urejati svoje učenje tako posamezno kot tudi v skupini ter osvajati, obdelovati, evalvirati in sprejemati nova znanja. Sposobnost učenja vključuje tudi zavedanje o procesih učenja in potrebah posameznika, ki se uči, vključuje identifikacijo razpoložljivih priložnosti in sposobnost rokovanja z ovirami, vse to z namenom, da bi bilo učenje uspešno. Učenje učenja spodbuja učeče se, da se zanašajo na preteklo učenje in izkušnje, da bi uporabili znanja in sposobnosti v različnih življenjskih situacijah – doma, v službi, pri izobraževanju. Zelo pomembna dejavnika učenja sta motivacija in posameznikove sposobnosti.

Medosebne in družbene kompetence
Te sposobnosti pokrivajo vse vrste obnašanja, ki jih ima posameznik pri učinkovitem in konstruktivnem sodelovanju v svojem družbenem in delovnem okolju, še posebej v naraščajočih raznolikih družbah. Prav tako so te sposobnosti pomembne pri reševanju konfliktov, ki iz tega izhajajo. Družbene sposobnosti omogočajo posamezniku, da intenzivno sodeluje in se udejstvuje v družbenem življenju. Te sposobnosti temeljijo na poznavanju socialnih in političnih vsebin in obvez, kar je temelj za aktivno in demokratično udejstvovanje posameznika.

Inovativnost in podjetnost (samoiniciativnost in podjetnost)
Inovativnost in podjetnost se nanašata na sposobnost posameznika, da spreminja ideje v dejanja ter tudi sposobnost posameznika, da vzpodbuja in podpira inovacije, ki jih aktivirajo zunanji dejavniki. Vključuje kreativnost, inovativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost načrtovanja in upravljanja projektov, da bi dosegli določene cilje. Ta sposobnost podpira posameznika pri vsakodnevnih aktivnosti doma, v službi, v družbi. Posameznik je tako sposoben izkoristiti priložnosti in nato tudi pridobiti boljše sposobnosti in nova znanja, ki so potrebna pri podjetništvu za ustvarjanje družbenih in komercialnih aktivnosti.

Kulturna zavest in izražanje (splošna kultura)
Kulturno izražanje je sposobnost kreativnega izražanja idej, misli, čustev ali mnenj v nizu medijev, vključno z glasbo, književnostjo in likovno umetnostjo.

Povzeto po: